Eden izmed prvih večjih izletov je bil izlet v slovaške gore – Tatre. In ker smo Erasmus študenti veliki ljubitelji gora smo si vikend od 8. do 10. Oktobra rezervirali za »pohodništvo«, če v tem primeru lahko temu sploh rečemo tako. ;) Največja sreča je bila, da smo imeli vse dni zelo lepo vreme, tako da smo uživali v soncu in svežem zraku (malo spremembe od življenja v norem Brnu ;)). Vendar se mi zdi, da jaz pohodništvo razumem drugače kot večina ostalih ljudi, v nadaljevanju lahko vidite zakaj. ;)
Najprej smo si ogledali grad in mesto Trenčin (eno izmed najstarejših mest na Slovaškem), ki se nahajata v središču regije Považie. Mesto Trenčin je pomembno kulturno, gospodarsko, trgovinsko in športno središče. Znano pa je tudi kot »mesto mode«, saj imajo številne pomembne institucije in podjetja tam svoje podružnice. Poleg tega ima to mesto tudi dolgo tradicijo sejmov in razstav. Verjetno je veliko pripomoglo zelo lepo vreme, ampak to majhno mestece je zelo lepo! :)
Grad Trenčin je bil zgrajen na nekem naselju iz bronaste dobe in je trenutno v postopku rekonstrukcije, zato si nismo mogli ogledati vsega, ampak le nekaj delov. Mogoče sem v življenju že obiskala preveč gradov, da bi bila lahko totalno navdušena nad raziskovanjem novih. Bolj mi je bil všeč pogled na grad nad mestom iz žabje perspektive. ;)
Drugi grad, ki smo ga obiskali ta dan, je bil grad Strečno, oziroma ruševine tega gradu, ki je bil malce bolj zanimiv, še posebej zaradi dobre razgledne točke in pogleda na reko Váh, ki je sicer najdaljša reka na Slovaškem (406 km) in teče skozi 19 slovaških mest in mnogo manjših vasi.
Če nam je bilo na tem mestu toplo in prijetno, pa nam to vsekakor ni bilo v kraju naše nastanitve.Prenočevali smo v Demänovski dolini v Nizkih Tatrah. Demänovská dolina je najbolj znana in obiskana dolina v Nizkih Tatrah; dolga je 15 km in je glavni turistični center na severni strani grebena Nizkih Tater. »Hotel« je bil dejansko pod smučiščem in kljub sončnemu vremenu je bilo grozno mrzlo, tako da je bila zimska bunda že v uporabi, brrr. :)
Naslednji dan smo najprej obiskali muzej na prostem – muzej Liptovske vasi v Pribylini. Namen je bil ogledati si tipične značilnosti regije Liptov. Vendar bi lahko rekla, da se te vasi ne razlikujejo veliko od naših starih vasi, starih hiš in starih običajev; na splošno je Slovaška resnično podobna Sloveniji, vendar Slovenija še vedno zmaga! ;)
Popoldne sem končno dočakala tisto, zaradi česar sem sploh odšla na ta izlet. Prave gore. :) Tatre so naravna meja med Slovaško in Poljsko; večinski del je na Slovaškem, najvišja gora pa je Gerlach (2,655 m). Tudi v tem primeru Slovenija zmaga! :) Ko smo že pri Triglavu, moram omeniti, da je malo sramotno, da je bil Stephen iz Avstralije že na Triglavu, mi pravi Slovenci pa še ne. Ups. :)
Torej… Erasmus pohodništvo gre nekako takole: približno 70 študentov, utrujenih od ponočevanja, se odpravi v gore, med njimi je velika večina Američanov, ki se ves čas pritožujejo, da se hodi prehitro, zato se jih tudi ves čas čaka, ampak višje kot se gre bolj mrzlo postaja, zato nastane nejevolja na obeh straneh. Sicer zabavno, ampak to ni pohodništvo kot sem ga vajena pri nas. Sem pa po dolgem času videla prave gore, prav pogrešam že našo lepo pokrajino. :) Ampak tudi življenje v mestu kot je Brno ima svoj čar. ;) Ta dan smo prehodili pot do dveh jezer: Popradské pleso (jezero) in Štrbské pleso. Popradské pleso je četrto največje jezero na Slovaškem, Štrbské pleso pa je priljubljen smučarski in turistični kraj v Visokih Tatrah in ko dosežeš ta »vrh« je pogled resnično čudovit. :)
In to je bilo v bistvu vse od gora v teh treh dneh, samo eno daljše popoldne v Visokih Tatrah. Naslednje jutro smo najprej odšli v jame (Demänov caves) v že omenjeni Demänovski dolini. Vendar jame zame niso posebno zanimive, saj sem jih že samo v Sloveniji videla preveč.
Zadnji dogodek tega izleta je bil »romantični« rafting skozi dolino Strečno (po reki Váh). Gospodje v njihovih tradicionalnih kostumih, ki so nas popeljali po reki, so nam povedali kar nekaj zabavnih anekdot in zgodbic, ki so se tam zgodile; na primer zakaj nosijo klobuke – ker se na nekem delu te reke peljejo pod železnico in se je že zgodilo, da je šel ravno takrat kdo na vlaku na wc. ;) Opazila pa sem, da razumem slovaški jezik bolje od češkega. :) Poleg tega so mi domačini zatrdili, da tudi njih ljudje mešajo za Slovence in Slovaško za Slovenijo. Kaj pa drugega?! :)
Kar se tiče tradicionalne slovaške hrane, sem poskusila Bryndzové
Halušky. To so nekakšni zelo majhni njoki z ovčjim sirom in nekaj majhnimi kosi slanine. Meni osebno ni bilo preveč všeč, bilo je brez posebnega okusa. Vendar je njihov sir, ko ga ješ samega posebej, zelo dober. :) Pije se vino, pivo (Pils, Zlaty Bazant…), borovička in slivovica. Na njihovo hrano in pijačo pač vplivajo sosednje države. ;)
Izlet je bil konec koncev super. :) Najboljši del tega vikenda pa je bilo seveda spoznavanje novih ljudi in poglabljanje prijateljstev z že poznanimi. :) Plus to, da sem se naučila veliko pomembnih besed v francoščini, poljščini, madžarščini, nemščini, hrvaščini, grščini in slovaščini (ponovno se zavedam, kako rada se učim tuje jezike :)). Juhu zame! ;)
Potovati z ljudmi iz celega sveta je preprosto EKSTRASUPERMEGA! :)
