Obdobje sprememb

Sprememba razveseljuje. (Ljudski pregovor)

In je prišlo. Obdobje sprememb. Obdobje, ki sem si ga želela že tako dolgo, da so se ljudje, ki me obdajajo, že naveličali poslušati o tem, kako si želim, da bi se kaj spremenilo. Da ne bi bil vsak dan enak drugemu, da ne bi bil edini cilj zjutraj vstati, se odpeljati v Ljubljano, iti na predavanja, na tri kave na dan in kosilo, po možnosti v isti lokal in restavracijo kot prejšnji dan (pa čeprav je tam vseeno najboljša kava in hrana :)), potem pa odhiteti domov, da lahko na hitro napišeš esej, ki ga moraš oddati drugi dan (seveda si to izvedel šele zadnji dan pred oddajo, haha :)), potem si celo privoščiš nekaj ur spanja, ker moraš zjutraj vstati nekaj minut čez peto uro, ker pač nisi iz Ljubljane. In tako naprej, vsak dan, vsak teden, vsak mesec... Najbolj svetla točka tega ritma so prijatelji in kolegi, ki jih načeloma lahko vidiš vsak dan, ki te nasmejejo do solz, te zvlečejo na kakšno noro zabavo (ki se je ponavadi MOČNO branim ;)) in ti pomagajo narediti dneve manj enolične. :)

Na začetku letošnjega leta sem se torej odločila, da za pet mesecev zamenjam okolje, z namenom da spoznam in doživim nekaj novega,še neznanega, da spoznam nove zanimive ljudi, da malo potujem (obožujem potovanja!) ter da nadaljujem moj študij, verjetno na malce drugačen način, mogoče celo bolj zanimiv. :) Odločila sem se za program Erasmus in sedaj sem tudi uradno Erasmus študentka. Jupi! :) Občutki so zmešani; končno se mi bo uresničilo nekaj, česar si že dolgo želim, zato se veselim in komaj čakam, da odpotujem, po drugi strani pa me je tudi malo strah, saj ne vem niti približno kakšno bo življenje tam in kaj lahko pričakujem. Toda pustim se presenetiti! :)

Prve spremembe, ki bi se morale zgoditi v naslednjih dveh tednih, so spremembe kakšne petice na izpitu v (vsaj) šestico, da mi ostane čim manj starih grehov za drugo leto, zato poskušam potrpeti še to izpitno obdobje. In potem večja sprememba, ki bo zelo verjetno vodila v nadaljnje spremembe: odhod (ali naj raje rečem selitev). Na Češko, v mesto Brno, odhajam 11. septembra. Ne vem kaj vse me tam čaka, upam samo, da se bom čim bolje znajdla in da bo ta sprememba več kot pozitivna. Z vsemi mojimi slovenskimi prijatelji, ki so resnično najboljši :), bi rada ostala v rednem stiku, zato tudi ta blog, da ste lahko na tekočem z mojimi "prigodami in pripetijami". ;) 

Pogrešala vas bom. Držite pesti zame. :)